Category Archives: Smeh za leseno pregrado

Nagradno vprašanje

Po včerajšnjem zabavnem druženju ob kruhkih, ki je redefiniralo pojem ekstremne pojedine, je Andraž zaokrožil tematsko piflarski večer z ultimativnim izzivom za naše vidne receptorje s plakatom, visečim na bližnjem panoju. V digitalni obliki ga pripenjam spodaj in ponavaljam vprašanje: 

Koliko različnih pisav naštejete?

img_2211.jpg
(foto: Samotova Maja)

Nagrada za tistega, ki bo v oblikovalskem presežku najbolje uporabil svoje veščine osnovne aritmetike, še nastaja na mentalni ravn, do aktiviranja mojih kreativnih sivih celic pa pridno uporabite svoje s pozornim štetjem!

Advertisements

Enciklopedična parodija

Ob razboleli glavi, ki mi onemogoča aktivno preživljanje sončnega popoldneva, strašljivih podočnjakih, ki uokvirjajo moj odsoten pogled in predstavljajo potencial za strašenje soljudi, ter dopoldanski dozi krščanskih floskul in radodarnega nasmihanja ob plehkih familijarnih pogovorih sem obsojena na rehabilitacijo za štirimi stenami in posledično druženje z računalnikom. Poleg podiranja novih pevskih rekordov na karaokah se zabavam s klikanjem po Uncyclopediji, parodiji na vsevedno virtualno enciklopedijo.

Prvoosebno preizkušeni pojmi: Slovenia, Turkey, Freud, your mum, America, Hitler, that guy, Blair, Sony, fast food in strawberry.

Izživljajte se z iskalnimi pojmi, a bodite previdni pri citiranju definicij v seminarskih nalogah.

The Magnificent Seven

Nov člen na blogerski verigi razgaljanja sedmih osebnih dejstev na povabilo Cherry pripenjam tudi sama.

1. Čeprav je pozicija jeansa v zadnjem stoletju zavidljivo visoka in kavbojke predstavljajo osnovni element vsake garderobne omare, jih sama ne nosim. Preprosto se v njih ne počutim dobro, čeprav si z občasnimi nakupovalnimi prebliski prizadevam krila, hlače na rob in pajkice vseh barv in dolžin nadomestiti tudi z modro klasiko.

2. Ko smo že pri mojem (ne)modnem stilu, se ne morem izogniti razkritju svoje nogavičarske fobije. Nogavice na svoje krake nataknem le redko. Pozimi prisegam na alternativo tankih (in čim bolj pisanih) dokolenk, poleti predal z nogavicami navdušeno zapečatim, pri izboru čevljev pa skozi vse leto prisegam na sandale, balerinke in druga obuvala, ki opravičujejo odsotnost debelih nogavic.

3. Svoje noge, osvobojene nogavic, z lahkoto zavihtim za vrat, si pogrizem nožne nohte ali si nalakiram nohte brez aktiviranja hrbtenice in križa. Čeprav gibčne sposobnosti nožnih sklepov uporabljam le redko, vsakodnevne prakse zviranja zaobjemajo predvsem bizarne poze sedenja na stolu z intenzivnim zvijanjem, spodvijanjem in zavijanjem nog.

4. Kadar se usmilim sklepov in svojim okončinam prizanesem s sprehodom, redno skubim bližnje grme, drevesne veje in rože. Rezultate svojega mimobežnega nabiralništva, torej vejice, listke in cvetove, nato živčno cefram in jih pojem. Izučila me nista niti nedavna lažja zastrupitev na Siciliji in izruvanje rožnega aranžmaja iz mestnega korita. Svojo naklonjenost naravnim vegetarijanskim specialitetam izkazujem tudi s konzumacijo jabolk, ki jih pojem v celoti – s pecljem in peškami vred.

5. Uničujem pa ne zgolj rož, temveč svojo destruktivno energijo redno usmerjam tudi v revije in časopise. Eden od mojih hobijev vključuje sprehajanje škarij po v tiskovinah objavljenih fotkah, ki jih nato skrbno shranjam v ogromne mape in predale. Material priložnosto uporabljam za zavijanje zvezkov in map, dekoriranje pohištva, izdelovanje neuporabnih daril in ustvarjanje čestitk.

6. Če se sprašujete, kdaj ob vseh svojih službah in hobijih najdem čas za podobne neumnosti, vam odgovarjam z razkrivanjem naslednjega dejstva. Rjuhe svoje postelje mečkam le skromno število ur na noč. Žal ne zaradi gostovanja po tujih posteljah, temveč zaradi vsakonočnih insomničnih šokov. Svoj simboličen seštevek prespanih ur sicer glasno opravičujem z “ekonomizacijo časa”, v resnici pa so nočne ure namenjene tipkanju člankov, mentalnemu reševanju sveta, svetobolju, pospravljanju in drugim nepogrešljivim dejavnostim.

7. Pa sem pri zadnjemu velikemu razkritju. Naj bo tematsko: ne maram slovesa. Pravzaprav ga sovražim. Ne morem se posloviti od neuporabnega sobnega kiča, ki šibi omare vitrine in magnetira enormne količine prahu. S solzami pospremim vsak objem svojih mednarodnih kolegov, ki jih videvam zgolj nekajkrat letno, in se spopadam z dolgotrajnimi depresijami ob dolgoročnih slovesih v obliki smrti, prekinitev zveze ali življenjskimi prepiri.

Da slovo ne bo dokončno, izbiram svojih sedem veličastnih: Mojca, Samo, Saša, Urša, Betka in Špela.

Vikend pod krinko

       

Blogerska reprezentacija mojega študija s travmatičnimi posti zapostavlja mojo navdušenost nad čofotanjem v kulturoloških vodah. V zadnjem času mi je privlačna predvsem antropološkoraziskovalna dimenzija študija, ki mi spretno podeljuje alibije za najbolj bizarna početja. Pravkar iztekajoči se vikend je bil zopet rezerviran za raziskovanje z udeležbo (v izključno študijske namene).

Petkovo akademsko misijo je predstavljal obisk Tramontane kot empirični del raziskovalne naloge o srbskem turbo folku v Slovenji. Da smo upravičile svojo profesionalnost, smo k raziskovanju pristopile skrajno resno; primerna zvočna kulisa v avtu, šnelkurz trdnih L-jev in skrbno izbrani kostumi v obliki štikel, make-upa po načelu kvantitete pred kvaliteto, drznih dekoltejev in vpadljivega nakita. Poleg izhodiščnega profiliranja obiskovalcev smo hkrati ugotovile, da so turbo folk žuri preprosto odlični in da bomo ploščad Ajdovščina obiskale tudi brez študijskih motivov. Mission accomplished!

Sobotna antropološka akcija je bila bolj kot s študijskimi tendecami prepletena z osebnimi raziskovalnimi interesi. Destinacija: zaključek SP v hokeju v dvorani Tivoli. Tudi tokrat nisem zatajila v profesionalnem pristopu in se izdatno oborožila z navijaškimi rekviziti in primerno “kustumografijo”. Kljub prepričljivemu navijaškemu videzu pa sem se ob patriotskih sloganih tipa “Ljubim Slovenijo” in “Mi, Slovenci!” zgolj pomenljivo nasmihala in nemo opazovala burno navijaško dogajanje v dvorani. Čeprav sem uspešno spregledala vse gole in zignorirala najbolj atraktivne akcije, je bil obisk tekme nadvse simpatično-zanimiv. Bolj kot (ne)športni duh pa sem zadovoljila predvsem svojo kulturoško dušo. 🙂

Izbruh garažne nažigancije

Letošnjo participacijo v komisiji kranjskega predizbora za Rock Otočec sem sprejela kot obvezno vsakoletno prakso, brez velikega navdušenja. Pred nekaj leti so bili koncerti neuveljavljenih bendov, ki so na odre zabačenih pajzlov prilezli direktno iz svoje garaže, v mojem planerju zapisani nemara vsak teden. Sčasoma se je moj koncertni entuziazem razblinil, moj glasbeni fokus pa se je osredotočil na skrbno izbrane koncertne dogodke.

Tako sem kar malo pozabila, kako zabavni so lahko prvi špili pravkar izvaljenih rockerjev. Noreče lokalne fenice, ki se vreščeče objemajo pod odrom in mrzlično lovijo bobnarske palčke. Pa inventivna besedila o kuhanju štruklov, podražitvah bencina in debelih hrčkih. In seveda ekshibicionizem potencialnih zvezdnikov, ki po vzoru mtvjevskih idolov preizkušajo pozerske geste in zveneče povezovalne fraze.

Glasbeni večer na Izbruhovem kulturnem bazenu je bila zabavno-privlačna popestritev petkovega večera, ki me je opomnila, da moram spet obuditi nekdanje nadvušenje za odpiranje garažnih vrat še anonimnih glasbenih entuziastov.

Bizarni spletni kažipoti

Ker je stopnja trenutne produktivnosti primerljiva z znanjem za jutrišnji izpit (torej zanemarljiva), se pisateljske kreativnosti izogibam z novim seznamom zanimivih iskalnih magnetov. Kateri so bili najbolj bizarni virtualni kažipoti, ki so spletne sprehajalce usmerili na moj blog?

Kdo je Božiček? … ultimativna enigma, ki jo že leta raziskujem tudi sama
album za krst … počiva na vidnem mestu v vitrini
uvodna špica Dnevnika … nedvomno zanimiva iztočnica za pogovor
prihajajoče telenove … ne moreš več čakat, kaj? 😉
igre na srečo – pikado
… ja, pikado definiramo predvsem kot igro na srečo … hm
ljubezen v različnih kulturah … osebno mi zadostuje samo v slovenski (/britanski)
seksajo stare mame … hm, ljubezen v različnih kulturah?
alpski večer … kje? kdaj? jeeeeeeee (oz. jodli johuhu)
povzetek seminarske naloge vino / ljubljanski grad … čestitam, izledil si dijaški portal s povzetki bizarnih seminarskih nalog!
igre od seksa / otroci se seksajo … zanimive fantazije, zanimiva slovnica
posnetki slovenskih duhov … pa se je razblinila moja predstava o nematerializaciji duhov
anoreksične zgodbe … hja, moja kruta usoda
ozadja za vabila na poroko … predlagam labodji par, vijolično srce in čim več kičasto-osladnih okraskov
krema za vime … ker se cenim
klub samskih … welcome!
seksualni porniči … SEKSUALNI porniči? no way!
iskanje kamenih strel … sounds like fun!
emo čupa … pozanimaj se pri strokovnjakih
prevoz psa v avtu … mi vedno polepša dan (ali dva, če štejem še postprevozniško čiščenje)

Psiho(analiza) sanj(e)

Z radikalnim povečanjem povprečne kvote prespanih ur sem očitno povečala tudi količino in bizarnost svojih sanj. V mojem sanjskem svetu so v zadnjih nočeh lebdele sila čudne podobe. Simpatični črvi iz risank, ki so manj simpatično lezli iz mojih ust ob sprehodu po kranjski železniški postaji. Mlajši brat v podobi sanjskega moškega (za petletnice) v prenovljenem ameriškem šovu Beauty and the Geek. Znanka na invalidskem vozičku, ki sem jo med tekom katapultirala za najmanj 20 metrov … medtem ko so na le streljaj oddaljeni filmski kulisi, ki je bila sočasno prijateljevo stanovanje, pokopavali mojo bivšo sošolko.

Ob nekaj dekad zgodnješjem rojstvu bi zagotovo konkurirala Freudovi Irmi, inspirirala Dalija ali postala središčna oseba Banuelovega filma. V sedanjosti pa bom čudne sanje vzela zgolj kot jasen namig, da moram svoj spalni bioritem znova omejiti na maksimalno šest ur.