Hipohondrična

 

V zadnjem tednu sem izdatno nadoknadila celoletno čilost in zdravje z nizom (psevdo-)zdravstvenih težav. Bolezenski simpoti so si neutrudno podajali roke in iz mojega telesa uspešno izžemali običajno energijo.

Obvezna nerodnost je bila usodna pri otvoritvi maratonske tekaške sezone. Zvin gležnja je vodil v nekajdnevno šepanje, smiljenje sami sebi in estetski iznakazitvi mojih manekenskih nog. K razblinjanju sanj o lepotnih tekmovanjih je pripomogel tudi izpad zoba, ki je z zevajočo luknjo povsem nepričakovano zaznamoval moj nasmeh. Ko je nožna bula počasi plahnela in sem uspešno zvadila kamuflažni nasmeh, se je polje bolečine premaknilo v glavo. Piknik v dežju je botroval k obupnemu nahodu s smrkanjem, kihanjem, razboletimi ušesi in odmevajočo glavo. K zadušitvu uporništva glave ni pripomoglo niti navdušeno nazdravljanje z vinom in poziranje s cigareti na sobotni otvoritvi. Ko sem bila prepričana, da ne more biti slabše, se je moja teorija razblinila z najhujšim bolezenskim udarcem. Tarča: čustva. Usoden preplet jeze, razočaranja, žalosti in živčnosti je aktivno potenciralo moje slabo počutje, ki je vodilo v popolno življenjsko apatijo in odsotnost delavno-študijskega elana. Vse do danes, ko se je (uradno) poletna atmosfero naselila tudi v meni. Pogoji na faksu, neformalen day off, tone sladoleda in sonce.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s