Stoletni sij literarne zvezde severnice

 

Čeprav sem predviden datum objave dotičnega posta nonšalantno zignorirana ob pozabi ponedeljkovega mednarodnega dne mladinske književnosti, vseeno objavljam nekaj besed o pisateljici, ki je zaznamovala začetek moje bralne kariere.

Literarna zvezda severnica na književnem ozvezdju sije natančno sto let. Nekoliko mlajši so njeni nepozabni literarni otroci v podobi Pike Nogavičke, Emila iz Lönneberge, Blomkvista, Erazma in drugih junakov, ki zaznamujejo otroštva več generacij po vsem svetu. Poleg imaginarnih otrok literarni svet niti po pisateljičini smrti pred petimi leti ne pozablja njenega velikodušnega prispevka k mladinski prozi. S svojim premišljenim pisateljevanjem je začrtala radikalne literarne smernice, razbila toge moralne okvirje mladinske literature ter se neutrudno borila za pravice otrok, živali in nenazadnje za pravico do brezskrbne igre, domišljije in srečnih koncev.

»Pišem zase in za otroka v sebi,« je zatrjevala Astrid Lindgren. Pri pisateljskem ustvarjanju je mirno ignorirala vsebinske nasvete založniških kolegov, uredniška naročila in vključevanje ideoloških dimenzij. Hkrati se je nonšalantno požvižgala na takrat predpisano vzgojno-moralno funkcijo knjige, ki je legitimirala avtoritativno vzgojo in otroka potiskala na dno družbene hierarhične lestvice.

V delih švedske pisateljice so osrednji liki prav otroci. Brezskrbni, dobrosrčni, nesebični, pogumni in na koncu vedno srečni. Astrid Lindgren je svoj fiktivni literarni svet redno projecirala svoje srečno otroštvo na podeželju, ki so ga grobo prekinili malomeščanski očitki zaradi nezakonskega otroka. Negativne vloge tako tudi v njeni literaturi ostajajo rezervirane za opravljivke iz meščanskega sloja, ki se jim pridružujejo predstavniki privilegirane družbe.

Oddaljevanje od trendov mladinske proze tistega časa je utemeljevala tudi z revolucionarnim pisateljskim slogom. V času, ko je otroško literaturo zaznamoval pravilen jezik, realističen slog pisanja in striktno vzgojna sporočila, se je literarni svet Astrid Lindgren približal humorističnemu in satiričnemu tisku, kar je bilo za mnoge ne samo neprimerno, temveč celo vulgarno.

Njeno krstno pisateljsko delo Pika Nogavička je prav zaradi vulgarnosti doživelo številne cenzurirane priredbe, nekorektne prevode in prepovedi. Pikina priljubljenost v otroški javnosti pa je pisateljico izstrelila v literarno ozvezdje in jo posedla na uredniški stol založbe Raben, na katerem je mladinsko literaturo kritično prebirala več desetletij.

Urednikovanje ni izključevalo pisateljske dejavnosti. Življenje Astrid Lindgren je bilo razpeto med popoldansko uredniško službo in zgodnjejutranjim stenografiranjem v postelji, ki je rojevalo nove literarne junake. Nastala je znamenita kriminalna trilogija Mojster detektiv Blomkvist pa Otroci iz Hrupne vasi, Bratec in Kljukec s strehe, Erazem in Potepuh, Emil iz Lönneberge, Brata Levjesrčna in razbojniška hči Ronja.

Kombinacija zdravega humorja, izčiščenega literarnega sloga in ubesedovanja otroških želja, tegob in strahov je postala globalna formula za uspešno mladinsko književnost. Literarna dela njene »izumiteljice« pa so še vedno usidrana med nepogrešljivim mladinskim čtivom, ki tudi ob časovni distanci ostaja enako aktualno in privlačno.

Daljše posvetilo avtorici mojega otroškega seznama najljubših knjig lahko preberete v pisateljici posvečeni Teoremi na Radiu Študent.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s