Reinkarnacija avstrijskega rablja

Ker se v stanju zabubljenosti v nepregledno visoke kupe knjig tolažim z mislijo, da na študijskih počitnicah nisem sama, bom tokrat vsem soštudentov prizanesla s kompleksnimi strokovno-znanstvenimi razpravami. V fazi neumornega iskanja zabavnih alternativ učenju sem v svojem elektronskem nabiralniku izbrskala tudi “past life” vohuna, ki zgolj v nekaj sekundah postreže s profilom tvoje izvorne identitete.

Nesporno korekten tehnični pripomoček me je seznanil z razveseljivim dejstvom, da sem reinkarnacija avstrijskega vojščaka, lovca, ribiča ali rablja iz začetka 14. stoletja, ki je vedno rad potoval in raziskoval. Če ne bi bil poosebljen vrelec agresije in jeze, bi lahko postal celo detektiv ali vohun.

Poleg agresije, ljubezni do detektivskih romanov in navdušenega učenja nemščine sem v 20. stoletje prinesla tudi nalogo iz prejšnjega življenja: premagati ljubosumje in jezo v sami sebi in tistih, ki so me izbrali za svojega vodjo. Hja, nonšalantno sekanje rok, jaganje po avstrijskih gozdovih in iztrebljanje redkih srednjeveških ribjih vrst terja svoje posledice tudi v reinkarnaciji.

Ob misli na svoje prejšnje življenje se mi zdi aktualna identiteta v obliki študenta med izpitnim obdobjem prav simpatična …

Advertisements

7 responses to “Reinkarnacija avstrijskega rablja

  1. Ob svoji izvorni identiteti se lahko nasmejiš na: http://enrg.nu/PastLife/

  2. Hehe. Tole je pa zabavno. Jaz sem čarovnica, vedeževalka, znanstvenica, ki je se rodila 475 na ozemlju severne Kanada (???) Jaaaaaaaa!! Zdej se spomnim!! ;))

  3. Čarovnica … kako prikladno za prihajajočo kariero med bičskvitki 🙂
    Vedeževalka … aha, zdaj vidim, od kod tvoji nasveti o vedeževanju pred avtomobilskimi potovanji 😉
    Kanada: hmm 🙂

    Sicer pa me je rezultat malo šokiral: sem bila prepričana, da si reinkarnacija kakšne primabalerine …

  4. bodje si itak lahko reinkarnacija večih oseb. Bisvtvenega pomena se mi zdi, da sem bila (in sem še) ženska!!!

  5. avtomobilska potovanja – imam izredno sreco z busi. z busom st. 13 sem zletel s ceste pri 130km/h (ali je sofer za volanom?), ob 13.00 nam je crknil drugi bus (na isti relaciji kot pa tisti, ki je zletel s proge). zaprisegel sem se, da vec ne grem nikamor z busom – pa sem spet sel – kot osel, cak pa osel sploh ne hodi vec kot 1x na led! – na 20urno voznjo v eno smer..

  6. Heh, moja avtomobilska potovanja sicer ne vsebujejo nobenega misterioznega podtona v smislu številske mistike, niso pa zato nič bolj mračna … :S
    Letos so se na seznamu nesrečnih avtomobilskih potovanj znašli: neprijetno bližnje srečanje med zidom in 2 dni starim avtom, neprijazno bojkotiranje moje devetnajstke ob 8h zjutraj sredi Celovške in nedavna nesreča … grrrrrr
    Mogoče bom tudi sama “prešaltala” na buse 🙂

  7. pina – to te mora se dodatno podzgati. ne daj se pina, ne daj se godinama moja pina.. (rade serbedzija).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s