Radijski šov

Z naslovom posta, ki si deli ime z aktualno filmsko stvaritvijo Roberta Altmana, se poslavljam od pravkar preminulega režiserja in hkrati ubesedujem svoje slovo od Ljubljanskega filmskega festivala v obliki preverjenih nasvetov za dober radijski šov.

Korak 1: Med pripravami na oddajo, ki vključujejo neumorno klicarjenje in memoriziranje tisoč številk, v torbici polijte pol litra vode. S posledičnim uničenjem mobitela onemogočite telefonsko dosegljivost v naslednjih dneh in otvorite ponoven lov na nujno potrebne telefonske številke.

Korak 2: Da nimate vabila na sklepno slovesnost, ugotovite maksimalno 2 uri pred prireditvijo, za usoden kos papirja pa za to pooblaščenim osebam težite v fazi zamujanja na filmsko projekcijo in sočasnem zvonenju nadomestnega telefona, ki ga ne znate izključiti.

Korak 3: Ko po prireditvi do vas naključno stopi igralec, s katerim morate opraviti intervju, in vas obsuje z laskavimi komplimenti, ga načrtno zignorirajte in s pretvarjanjem, da vas solata s kalčki zanima občutno bolj kot on, ustvarite idealen teren za prihajajoči intervju.

Korak 4: S pisanjem teksta se začnite ubadati 3 ure pred začetkom oddaje … obvezno opremljeni s posledicami nesprespano-prežurane noči.

Korak 5: Proces pisanja uvoda kombinirajte s pitjem kave in klepetanjem ter tako za en odstavek porabite 1h 45min

Korak 6: Ob časovni stiski se s pisanjem osredotočite zgolj na vezni tekst in se medtem bogovom vsaj petih religij hvaležno zahvaljujte za dokaj posrečene intervjuje.

Korak 7: Ko želite zmontirati posnetke 45min pred začetkom oddaje, naj vas ob zaprtih vratih produkcije razveseli spikerjev spodbudni pozdrav: “Ljubica, sobota je.”

Korak 8: V fazi odločanja med samomorom in organizacijo protesta proti radijskemu vrhu, ki te ni obvestil o zaprtju produkcije (ter sočasnim klicarjenjem potencialnih lastnikov ključev), se odločite za tretjo možnost: samopreizkus v hitrostnem tipkanju pomenskih stavkov.

Korak 9: Podlago izberite po načelu najbolj estetske naslovnice, v studio odšprintajte z laptopom z napisanim tekstom in obvezno vzemite napačne slušalke, ki jih ni moč vklopiti. Za boljši nastop hkrati ritualno prevrnite steklenico vode.

Korak 10: Branje kombinirajte s težkim dihanjem, posledico teka po hodnikih, sopihanje pa uspešno prekrijte s pogostimi bralnimi napakami in obveznim zatikanjem. Tehniku, ki seveda nima svojega izvoda scenarija, podrobnosti pojasnjujete med samo oddajo z zgovornim kriljenjem z rokami in živahnimi skomiganji z glavo.

12 responses to “Radijski šov

  1. Za nepoboljšljive skeptike, ki bi uspeli podvomiti v učinkovitost predlogov, naj poudarim, da sem vse korake osebno preizkusila to soboto, tako da so metode preverjeno uspešne!

  2. Haha. Sedaj je samo vprašanje, kateri tehnik je bil. Pol jih je besnih, ko se jim to zgodi, drugi polovici pa se milo rečeno jebe.

    Skrivni nasvet (očitno neke starejše sodelavke) pravi, da se oboje lahko pritegne na svojo stran. Potemtakem se zna zgoditi, da ti odklenejo produkcijo in ob res dobrih odnosih celo zmontirajo material. Če pa gre za tiste vrse tehnika, ki ima čez tudi glasbeno opremo, ti pa najde še podlago. 😉 Seveda ne gre to vsakokrat, ampak z ustreznimi podkupninami se lahko daleč pride.

  3. Tehnik je pripadal drugi polovici. 🙂
    Najinim živčnim izpadom in preklinjanjem urednikov se je ravnodušno smehljal in si dovolil celo zafrkavat 🙂

    Hvala za posredovanje nasveta “starejše sodelavke”. Mogoče mi naslednjič uspe … 🙂

  4. No, tovrstni tehniki so sladki, čeprav običajno malce preveč zadeti. Ampak to je le moj okus. Nenazadnje pa vedno paše malce posedeti v kadilnici, ko se jih ene 4 nabere notri. Mater, kar pogrešam Študenta.

  5. Prid kdaj na obisk … v kadilnici je vedno dovolj prostora 🙂

    Da malo oblažim tvoje “delotožje”, te lahko obvestim, da je tvoje ime še vedno na seznamu sodelavcev rkhv na steni redakcije 🙂

  6. Je, to mi je jasno. In prav je tako.
    Me pa zanima, če je še vedno moja slika v kadilnici. Pod strop so me dali. Z zaprtimi očmi. In zgoraj je bil napis MOTHERS PRIDE. Še zdaj ne vem, kaj je umetnik želel povedati. 🙂

  7. Bom preverila … sicer nisem prepričana o zmožnosti tvoje vizualizacije po spletnih zapisih, pa vendar … (neke slikce so se sicer pojavljale na tvojem blogu)
    Bo pa mothers pride pomagal pri prepoznavanju 🙂

    Glede na to, da pri dekoriranju RŠ velja načelo: Ne odlepi, a prelepi, sem prepričana, da je umetniška upodobitev tvojega materinskega ponosa še vedno pod stropom kadilnice…

  8. Tista slika je stara vsaj 4 leta. Mislim, da so bile na mojem blogu precej bolj sveže. Ampak bom pa res prišla kak dan. Problem je le, da delam do 17h in da zamudim vse uredniške sestanke. Naval na kadilnico je pa itak podnevi. No, (se) bomo videli. Sicer jih pa vedno lahko pozdraviš RKHV (ostale namreč videvam sredi noči na kakšni Metelkovi, ampak RKHVjevci pa tja prav nočejo zaiti).

  9. Tamarina slika izpred 4 let?? To se sliš tko blog material uporabno. Pina potrudi se, najdi, poslikaj, objavi !! 😉

  10. Betka, dil! 🙂 Za butaste scene sem vedno za …
    kriva boš pa seveda ti … 😉

  11. Evo, tajna misija uspela.
    Rezultat: Tamarina slika skupaj s pripisom Mother’s pride še vedno visi pod stropom kadilnice. Tamara izgleda odlično: zapeljiv pogled z rahlo (oz. čisto) priprtimi očmi in premišljena manekenska poza ustvarjata motiv, ki z lahkoto konkurira naslovkam vodilnih modnih revij. 😉

    Foto dokaz sledi!

Komentiraj