Trpek sad prepovedane ljubezni

Naklonjenost britanski filmografiji se z aktualno filmsko pripovedjo Pawla Pawlikowskega še krepi. Tokrat sem odložila svoje kritično recenzentsko pero in aktualni film My Summer of Love predstavila v youth-friendly recenzentski embalaži.

V mesecu septembru v programski shemi Kina Dvor kraljuje nova britanska filmska stvaritev Moje poletje ljubezni (My Summer of Love, 2005), poljsko-britanskega režiserja Pawla Pawlikowskega.

Reformator britanskega avtorskega filma se je po debitantskem vihtenju režiserske taktirke v filmu Last Resort lotil nove socialno-politično angažirane filmske pripovedi, ki je režiserjevo vitrino takoj napolnila s številnimi laskavimi nagradami. Omenimo nagrado za najboljši britanski film BAFTA 2005 ter zveneča naziva najboljšega evropskega in najboljšega poljskega filma.

Zgodba povzema poletno ljubezensko romanco dveh yorkširskih najstnic iz različnih razrednih in kulturnih slojev.
Glavni protagonistki Mona in Tamsin ne ustrezata profilu običajnih britanskih najstnic. Mona je preprosto in naivno dekle iz delovnega razreda. Poletne dneve preživlja ob vožnji s svojim motorjem po slikoviti severnoangleški pokrajini ali v nekdanjem baru, ki ga je spreobrnjen brat po prihodu iz zapora spremenil v lokalno krščansko društvo. Tamsin je Monino nasprotje. Kot predstavnica višjega sloja izkorišča njegove privilegije in z lepoto, filozofijo, literaturo in prestižem zasvaja tudi svojo novo prijateljico.

Strastna in iskrena ljubezenska zveza, preračunljivo manipuliranje s čustvi ali pobeg iz realnosti na krilih fantazij in utvar, se opravičeno sprašujemo ob ogledu filma. Usodno razmerje namreč junakinji definirata povsem drugače. Tamsin z Monino intimno ljubeznijo v kombinaciji z alkoholom in zakajanjem polni zevajočo praznino, ki nastaja ob pogosti odsotnosti staršev, medtem ko Mona zveze, ki jo je seznanila z novimi dimenzijami ljubezni, ne želi sprejeti kot bežne poletne romance. Tamsina preračunljivost in sebičnost Mono grobo zgrabita za ovratnik in jo neusmiljeno zalučata na hladna tla realnosti. Nedolžna ljubezen ima lahko ob neiskreni fasadi napačnih čustven fatalne posledice …

Čeprav ne spregledamo neklasične ljubezenske dvojine dveh deklet, homoseksualno konotacijo zasenčita močnejša elementa razrednih statusov in različnih kultur, podčrtana z religiozno noto. Pawlikowski tako znova podpiše socialno-politično angažiran film, v fiktivno literarno predlogo istoimenskega romana Helen Cross pa spretno vtke tudi elemente svojih lastnih zanimanj, kot so nove krščanske ločine, ki jih je podrobneje seciral že z lastnimi dokumentarnimi filmi.

Poleg v Angliji naturaliziranega Poljaka Pawlikovskega, ki je v spretno poprijel za režiserske niti, so si mesto v zaključni špici prislužili tudi Ryszard Lencezewski za subtilno fotografijo, popularna britanska zasedba Goldfrapp za odličen soundtrack in igralska postava – že uveljavljeno igralsko ime Paddy Considine in debitantki Nathalie Press in Emily Blunt.

Filmska zgodba, ki si zasluži vas čas in pozornost.

Objavljeno v septembrski številki Zapika