Abrakadabra za srečo

 

Včerajšnji piknik je po debatah o literaturi, filozofiji in filmu dobil tudi spiritualne razsežnosti. Po večurnem pogovoru se je izkazalo, da je poduhovljenost v sodobni družbi (očitno) ne samo zaželena, temveč eksistencialna, striktno materialni ljudje, skeptični do spiritualnosti, pa – nepopolni.

Duhovnost naj bi bila po mnenju mojih sogovornikov nujno potrebna za preživetje v z informacijami zasičenem svetu. Nekakšen pobeg iz realnosti in ustvarjanje svojega, čisto svojega, sveta in notranjega miru. Šele ob očiščenih čakrah in osvobojeni avri lahko zaživiš popolno, ne glede na zunanje vplive in okoliščine.  

Sliši se fino. Tudi sama si želim občasnega pobega od vsakodnevnih težav in norega sveta. Kar mi redno uspeva. Razlika je zgolj v načinu doseganja notranjega miru in stanja popolnosti. Včerajšnja družba prisega na meni povsem absurdne rešitve v obliki globoke meditacije, čudežnih nihal, blazno učinkovitih dihalnih vaj in celo – organiziranih holističnih počitnic na samotnem otoku v družbi renomiranega šamana.  

Sama za srečo ne potrebujem tibetantske duhovne glasbe, kamenih strel in skupinskih holističnih meditacij. Moj mir in moje notranje veselje so osupljiva potovanja, odlične knjige, dobra
glasba ali uspešno zaključen projekt.

Seveda pa moje bojkotiranje duhovnosti ne predstavlja posmeha ali celo ogorčenosti nad ljudmi, ki prisegajo na tovrstne poti do sreče v življenju. Cilj je jasen, poti različne …

Dokler le neumorno potenciranje duhovnosti in navdušeno obujanje starih azijskih modrosti niso le modni trend, temveč prava odločitev, nepoduhovljeni ljudje pa nis(m)o že vnaprej stigmatizirani kot (notranje) neuravnovešeni in nepopolni.

Advertisements

3 responses to “Abrakadabra za srečo

  1. Jest svoj mir najdem v spancu, če mi je dovoljen (8+), v navdušujočih knjigah, glasbi, filmih, sprehodih … :)kakršne koli oblike meditiranja me pravzaprav delajo živčno 🙂 aja pa s srfanjem po blogih in dihanju za ovratnik pini, tam tut najdem mir ja 😉 😉

  2. Haha. Ja Mojca je nekako ubesedila moje mnenje o meditaciji in iskanju nekega notranjega mira. Menim celo, da nimam takega gena, ki bi bil zmožen meditirani. Pač ne morem biti 5 minut na miru in globoko dihati – razen če ni pred mano platno z dobrim filmom ali pa fajn knjiga 😉

  3. mene meditiranje niti ne dela živčne, ampak me predvsem – uspava.
    Dokazano!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s