Nagradno vprašanje

Po včerajšnjem zabavnem druženju ob kruhkih, ki je redefiniralo pojem ekstremne pojedine, je Andraž zaokrožil tematsko piflarski večer z ultimativnim izzivom za naše vidne receptorje s plakatom, visečim na bližnjem panoju. V digitalni obliki ga pripenjam spodaj in ponavaljam vprašanje: 

Koliko različnih pisav naštejete?

(foto: Samotova Maja)

Nagrada za tistega, ki bo v oblikovalskem presežku najbolje uporabil svoje veščine osnovne aritmetike, še nastaja na mentalni ravn, do aktiviranja mojih kreativnih sivih celic pa pridno uporabite svoje s pozornim štetjem!

Enciklopedična parodija

Ob razboleli glavi, ki mi onemogoča aktivno preživljanje sončnega popoldneva, strašljivih podočnjakih, ki uokvirjajo moj odsoten pogled in predstavljajo potencial za strašenje soljudi, ter dopoldanski dozi krščanskih floskul in radodarnega nasmihanja ob plehkih familijarnih pogovorih sem obsojena na rehabilitacijo za štirimi stenami in posledično druženje z računalnikom. Poleg podiranja novih pevskih rekordov na karaokah se zabavam s klikanjem po Uncyclopediji, parodiji na vsevedno virtualno enciklopedijo.

Prvoosebno preizkušeni pojmi: Slovenia, Turkey, Freud, your mum, America, Hitler, that guy, Blair, Sony, fast food in strawberry.

Izživljajte se z iskalnimi pojmi, a bodite previdni pri citiranju definicij v seminarskih nalogah.

The Magnificent Seven

Nov člen na blogerski verigi razgaljanja sedmih osebnih dejstev na povabilo Cherry pripenjam tudi sama.

1. Čeprav je pozicija jeansa v zadnjem stoletju zavidljivo visoka in kavbojke predstavljajo osnovni element vsake garderobne omare, jih sama ne nosim. Preprosto se v njih ne počutim dobro, čeprav si z občasnimi nakupovalnimi prebliski prizadevam krila, hlače na rob in pajkice vseh barv in dolžin nadomestiti tudi z modro klasiko.

2. Ko smo že pri mojem (ne)modnem stilu, se ne morem izogniti razkritju svoje nogavičarske fobije. Nogavice na svoje krake nataknem le redko. Pozimi prisegam na alternativo tankih (in čim bolj pisanih) dokolenk, poleti predal z nogavicami navdušeno zapečatim, pri izboru čevljev pa skozi vse leto prisegam na sandale, balerinke in druga obuvala, ki opravičujejo odsotnost debelih nogavic.

3. Svoje noge, osvobojene nogavic, z lahkoto zavihtim za vrat, si pogrizem nožne nohte ali si nalakiram nohte brez aktiviranja hrbtenice in križa. Čeprav gibčne sposobnosti nožnih sklepov uporabljam le redko, vsakodnevne prakse zviranja zaobjemajo predvsem bizarne poze sedenja na stolu z intenzivnim zvijanjem, spodvijanjem in zavijanjem nog.

4. Kadar se usmilim sklepov in svojim okončinam prizanesem s sprehodom, redno skubim bližnje grme, drevesne veje in rože. Rezultate svojega mimobežnega nabiralništva, torej vejice, listke in cvetove, nato živčno cefram in jih pojem. Izučila me nista niti nedavna lažja zastrupitev na Siciliji in izruvanje rožnega aranžmaja iz mestnega korita. Svojo naklonjenost naravnim vegetarijanskim specialitetam izkazujem tudi s konzumacijo jabolk, ki jih pojem v celoti – s pecljem in peškami vred.

5. Uničujem pa ne zgolj rož, temveč svojo destruktivno energijo redno usmerjam tudi v revije in časopise. Eden od mojih hobijev vključuje sprehajanje škarij po v tiskovinah objavljenih fotkah, ki jih nato skrbno shranjam v ogromne mape in predale. Material priložnosto uporabljam za zavijanje zvezkov in map, dekoriranje pohištva, izdelovanje neuporabnih daril in ustvarjanje čestitk.

6. Če se sprašujete, kdaj ob vseh svojih službah in hobijih najdem čas za podobne neumnosti, vam odgovarjam z razkrivanjem naslednjega dejstva. Rjuhe svoje postelje mečkam le skromno število ur na noč. Žal ne zaradi gostovanja po tujih posteljah, temveč zaradi vsakonočnih insomničnih šokov. Svoj simboličen seštevek prespanih ur sicer glasno opravičujem z “ekonomizacijo časa”, v resnici pa so nočne ure namenjene tipkanju člankov, mentalnemu reševanju sveta, svetobolju, pospravljanju in drugim nepogrešljivim dejavnostim.

7. Pa sem pri zadnjemu velikemu razkritju. Naj bo tematsko: ne maram slovesa. Pravzaprav ga sovražim. Ne morem se posloviti od neuporabnega sobnega kiča, ki šibi omare vitrine in magnetira enormne količine prahu. S solzami pospremim vsak objem svojih mednarodnih kolegov, ki jih videvam zgolj nekajkrat letno, in se spopadam z dolgotrajnimi depresijami ob dolgoročnih slovesih v obliki smrti, prekinitev zveze ali življenjskimi prepiri.

Da slovo ne bo dokončno, izbiram svojih sedem veličastnih: Mojca, Samo, Saša, Urša, Betka in Špela.

Vikend pod krinko

       

Blogerska reprezentacija mojega študija s travmatičnimi posti zapostavlja mojo navdušenost nad čofotanjem v kulturoloških vodah. V zadnjem času mi je privlačna predvsem antropološkoraziskovalna dimenzija študija, ki mi spretno podeljuje alibije za najbolj bizarna početja. Pravkar iztekajoči se vikend je bil zopet rezerviran za raziskovanje z udeležbo (v izključno študijske namene).

Petkovo akademsko misijo je predstavljal obisk Tramontane kot empirični del raziskovalne naloge o srbskem turbo folku v Slovenji. Da smo upravičile svojo profesionalnost, smo k raziskovanju pristopile skrajno resno; primerna zvočna kulisa v avtu, šnelkurz trdnih L-jev in skrbno izbrani kostumi v obliki štikel, make-upa po načelu kvantitete pred kvaliteto, drznih dekoltejev in vpadljivega nakita. Poleg izhodiščnega profiliranja obiskovalcev smo hkrati ugotovile, da so turbo folk žuri preprosto odlični in da bomo ploščad Ajdovščina obiskale tudi brez študijskih motivov. Mission accomplished!

Sobotna antropološka akcija je bila bolj kot s študijskimi tendecami prepletena z osebnimi raziskovalnimi interesi. Destinacija: zaključek SP v hokeju v dvorani Tivoli. Tudi tokrat nisem zatajila v profesionalnem pristopu in se izdatno oborožila z navijaškimi rekviziti in primerno ”kustumografijo”. Kljub prepričljivemu navijaškemu videzu pa sem se ob patriotskih sloganih tipa “Ljubim Slovenijo” in “Mi, Slovenci!” zgolj pomenljivo nasmihala in nemo opazovala burno navijaško dogajanje v dvorani. Čeprav sem uspešno spregledala vse gole in zignorirala najbolj atraktivne akcije, je bil obisk tekme nadvse simpatično-zanimiv. Bolj kot (ne)športni duh pa sem zadovoljila predvsem svojo kulturoško dušo.

Izbruh garažne nažigancije

Letošnjo participacijo v komisiji kranjskega predizbora za Rock Otočec sem sprejela kot obvezno vsakoletno prakso, brez velikega navdušenja. Pred nekaj leti so bili koncerti neuveljavljenih bendov, ki so na odre zabačenih pajzlov prilezli direktno iz svoje garaže, v mojem planerju zapisani nemara vsak teden. Sčasoma se je moj koncertni entuziazem razblinil, moj glasbeni fokus pa se je osredotočil na skrbno izbrane koncertne dogodke.

Tako sem kar malo pozabila, kako zabavni so lahko prvi špili pravkar izvaljenih rockerjev. Noreče lokalne fenice, ki se vreščeče objemajo pod odrom in mrzlično lovijo bobnarske palčke. Pa inventivna besedila o kuhanju štruklov, podražitvah bencina in debelih hrčkih. In seveda ekshibicionizem potencialnih zvezdnikov, ki po vzoru mtvjevskih idolov preizkušajo pozerske geste in zveneče povezovalne fraze.

Glasbeni večer na Izbruhovem kulturnem bazenu je bila zabavno-privlačna popestritev petkovega večera, ki me je opomnila, da moram spet obuditi nekdanje nadvušenje za odpiranje garažnih vrat še anonimnih glasbenih entuziastov.

Bizarni spletni kažipoti

Ker je stopnja trenutne produktivnosti primerljiva z znanjem za jutrišnji izpit (torej zanemarljiva), se pisateljske kreativnosti izogibam z novim seznamom zanimivih iskalnih magnetov. Kateri so bili najbolj bizarni virtualni kažipoti, ki so spletne sprehajalce usmerili na moj blog?

Kdo je Božiček? … ultimativna enigma, ki jo že leta raziskujem tudi sama
album za krst … počiva na vidnem mestu v vitrini
uvodna špica Dnevnika … nedvomno zanimiva iztočnica za pogovor
prihajajoče telenove … ne moreš več čakat, kaj?
igre na srečo – pikado … ja, pikado definiramo predvsem kot igro na srečo … hm
ljubezen v različnih kulturah … osebno mi zadostuje samo v slovenski (/britanski)
seksajo stare mame … hm, ljubezen v različnih kulturah?
alpski večer … kje? kdaj? jeeeeeeee (oz. jodli johuhu)
povzetek seminarske naloge vino / ljubljanski grad … čestitam, izledil si dijaški portal s povzetki bizarnih seminarskih nalog!
igre od seksa / otroci se seksajo … zanimive fantazije, zanimiva slovnica
posnetki slovenskih duhov … pa se je razblinila moja predstava o nematerializaciji duhov
anoreksične zgodbe … hja, moja kruta usoda
ozadja za vabila na poroko … predlagam labodji par, vijolično srce in čim več kičasto-osladnih okraskov
krema za vime … ker se cenim
klub samskih … welcome!
seksualni porniči … SEKSUALNI porniči? no way!
iskanje kamenih strel … sounds like fun!
emo čupa … pozanimaj se pri strokovnjakih
prevoz psa v avtu … mi vedno polepša dan (ali dva, če štejem še postprevozniško čiščenje)

Psiho(analiza) sanj(e)

Z radikalnim povečanjem povprečne kvote prespanih ur sem očitno povečala tudi količino in bizarnost svojih sanj. V mojem sanjskem svetu so v zadnjih nočeh lebdele sila čudne podobe. Simpatični črvi iz risank, ki so manj simpatično lezli iz mojih ust ob sprehodu po kranjski železniški postaji. Mlajši brat v podobi sanjskega moškega (za petletnice) v prenovljenem ameriškem šovu Beauty and the Geek. Znanka na invalidskem vozičku, ki sem jo med tekom katapultirala za najmanj 20 metrov … medtem ko so na le streljaj oddaljeni filmski kulisi, ki je bila sočasno prijateljevo stanovanje, pokopavali mojo bivšo sošolko.

Ob nekaj dekad zgodnješjem rojstvu bi zagotovo konkurirala Freudovi Irmi, inspirirala Dalija ali postala središčna oseba Banuelovega filma. V sedanjosti pa bom čudne sanje vzela zgolj kot jasen namig, da moram svoj spalni bioritem znova omejiti na maksimalno šest ur.

Reinkarnacija avstrijskega rablja

Ker se v stanju zabubljenosti v nepregledno visoke kupe knjig tolažim z mislijo, da na študijskih počitnicah nisem sama, bom tokrat vsem soštudentov prizanesla s kompleksnimi strokovno-znanstvenimi razpravami. V fazi neumornega iskanja zabavnih alternativ učenju sem v svojem elektronskem nabiralniku izbrskala tudi “past life” vohuna, ki zgolj v nekaj sekundah postreže s profilom tvoje izvorne identitete.

Nesporno korekten tehnični pripomoček me je seznanil z razveseljivim dejstvom, da sem reinkarnacija avstrijskega vojščaka, lovca, ribiča ali rablja iz začetka 14. stoletja, ki je vedno rad potoval in raziskoval. Če ne bi bil poosebljen vrelec agresije in jeze, bi lahko postal celo detektiv ali vohun.

Poleg agresije, ljubezni do detektivskih romanov in navdušenega učenja nemščine sem v 20. stoletje prinesla tudi nalogo iz prejšnjega življenja: premagati ljubosumje in jezo v sami sebi in tistih, ki so me izbrali za svojega vodjo. Hja, nonšalantno sekanje rok, jaganje po avstrijskih gozdovih in iztrebljanje redkih srednjeveških ribjih vrst terja svoje posledice tudi v reinkarnaciji.

Ob misli na svoje prejšnje življenje se mi zdi aktualna identiteta v obliki študenta med izpitnim obdobjem prav simpatična …

Shakespeare, irski porniči in kvačkanje

Ker opažam, da se moj blog vse bolj spreminja v spletni epicenter patetike in depresije, je skrajni čas, da se poslužim zabavnih blogerskih prijemov in svojim bralcem prizanesem z vlaženjem oči in porabo enormnim količin robčkov.

Objavljam nadaljevanje analize svojih bralcev in dodajam profil povprečnega surfarja po virtualnih valovih Proserpininega bloga:

Povprečni bralec Proserpine je v prvi vrsti seksualni sprevrženec, ki ga zanima vse od seksa z bremeni, gejevskih porničev ter danske, ameriške in irske pornografske produkcije. Njegov promiskuitetni alterego se prepleta s sanjavo romantiko, ki ga odpelje na romantične večerje ob svečah, mu napiše dolga (in kratka) ljubeznska pisma ali SMS sporočila in ga oboroži s kupi Doktor romanov. Med divjim seksom in romantičnimi sanjarijami najde čas za gospodinjska opravila, ki zaobjemajo kvačkanje, sukanje kuhalnice in pospravljanje. Hkrati vsebuje tudi kanček intelektualnega duha: zanima se za literaturo, zgodovino in filozofijo, visok inteligenčni kvocient pa spretno kamuflira z obveznimi slovničnimi napakami in zabavno napačnim zapisovanjem ključnih iskalnih pojmov.

Božična glazba … obožujem jo! Še posebej napisano z Z-jem
Priprave na pornič … ena kamera, najmanj dva akterja/dve akterki in postelja
Kaj sem počela od 1. do 8. razreda … amnezija je huda reč, kaj?
Pospravljena soba … hvala; vesela sem, da telovadba s sesalcem ni bila odveč
Raztresenost računalnik … ah, moja sinonima
Irska kulinarika … če bi jo preizkusil v praksi, verjemi, da s tem ključnim pojmom ne bi prisurfal na moj blog
Družabne igre za ohcet … so moj skriti fetiš
Geji se seksajo … vedno znova me navduši slovnična perfektnost mojih bralcev!
Pina v avtu … glej: komentar na irsko kulinariko
You … morda malo preveč konkreten iskalni pojem. Čudi me, da je sploh rezultiral v kakšnem zadetku
Abstinenčna kriza … Hi, we love you!
romantika v 18. stoletju … sama bi sicer raje romantiko v 21. stoletju …
Blog, pot v dvoje … romantika v 21. stoletju?
12 + vesna + jpg + hostese … the award for the weirdest search term goes to …
Tečaj kvačkanja … vsako nedeljo ob 5h ob prepevanju slovenskih ljudskih pri meni doma
Shakespearovo vprašanje … biti ali ne biti? Romeo, zakaj si Romeo? (obkroži)

Božiček s kratkimi rokavi

Današnje prisostvovanje obešanju lučk po kranjskih ulicah, štoparski trend v obliki spraševanja o preživljanju novega leta in snežinka v človeški velikosti, ki že tri tedne deli bonbone pred Maxijem, me že ob poznojesenskih dneh opominjajo na spreminjanje zadnje števke v letnici.

Ob dvomesečnem bombardiranju z novoletno-božičnim vzdušjem, ki ga redno spremlja nerganje potrošnikov, me zanima, če na svetu (ok, odštejmo Ameriko) sploh obstaja človeško bitje, ki ga jesenska promocija božiča razveseljuje in navdušuje. Če je, naj mi se javi, da ga intervjuvam …

Radijski šov

Z naslovom posta, ki si deli ime z aktualno filmsko stvaritvijo Roberta Altmana, se poslavljam od pravkar preminulega režiserja in hkrati ubesedujem svoje slovo od Ljubljanskega filmskega festivala v obliki preverjenih nasvetov za dober radijski šov.

Korak 1: Med pripravami na oddajo, ki vključujejo neumorno klicarjenje in memoriziranje tisoč številk, v torbici polijte pol litra vode. S posledičnim uničenjem mobitela onemogočite telefonsko dosegljivost v naslednjih dneh in otvorite ponoven lov na nujno potrebne telefonske številke.

Korak 2: Da nimate vabila na sklepno slovesnost, ugotovite maksimalno 2 uri pred prireditvijo, za usoden kos papirja pa za to pooblaščenim osebam težite v fazi zamujanja na filmsko projekcijo in sočasnem zvonenju nadomestnega telefona, ki ga ne znate izključiti.

Korak 3: Ko po prireditvi do vas naključno stopi igralec, s katerim morate opraviti intervju, in vas obsuje z laskavimi komplimenti, ga načrtno zignorirajte in s pretvarjanjem, da vas solata s kalčki zanima občutno bolj kot on, ustvarite idealen teren za prihajajoči intervju.

Korak 4: S pisanjem teksta se začnite ubadati 3 ure pred začetkom oddaje … obvezno opremljeni s posledicami nesprespano-prežurane noči.

Korak 5: Proces pisanja uvoda kombinirajte s pitjem kave in klepetanjem ter tako za en odstavek porabite 1h 45min

Korak 6: Ob časovni stiski se s pisanjem osredotočite zgolj na vezni tekst in se medtem bogovom vsaj petih religij hvaležno zahvaljujte za dokaj posrečene intervjuje.

Korak 7: Ko želite zmontirati posnetke 45min pred začetkom oddaje, naj vas ob zaprtih vratih produkcije razveseli spikerjev spodbudni pozdrav: “Ljubica, sobota je.”

Korak 8: V fazi odločanja med samomorom in organizacijo protesta proti radijskemu vrhu, ki te ni obvestil o zaprtju produkcije (ter sočasnim klicarjenjem potencialnih lastnikov ključev), se odločite za tretjo možnost: samopreizkus v hitrostnem tipkanju pomenskih stavkov.

Korak 9: Podlago izberite po načelu najbolj estetske naslovnice, v studio odšprintajte z laptopom z napisanim tekstom in obvezno vzemite napačne slušalke, ki jih ni moč vklopiti. Za boljši nastop hkrati ritualno prevrnite steklenico vode.

Korak 10: Branje kombinirajte s težkim dihanjem, posledico teka po hodnikih, sopihanje pa uspešno prekrijte s pogostimi bralnimi napakami in obveznim zatikanjem. Tehniku, ki seveda nima svojega izvoda scenarija, podrobnosti pojasnjujete med samo oddajo z zgovornim kriljenjem z rokami in živahnimi skomiganji z glavo.

Mesto duhov

V zadnjih dneh mi je bilo kot polnokrvni Kranjčanki pogosto zastavljeno vprašanje o gugajočem se kranjskem duhu. Ker v podobnih situacijah sogovorniku nisem postregla z želenimi informacijami in lastnimi izkušnjami s kranjsko deklico, sem se ob pavzi med pisanjem seminarske naloge in intervjuja odločila, da se izdatno informiram o novi (in edini) kranjski turistični atrakciji ter svojim sošolcem prihranim razočaranje ob mojih običajno brezbrižnih reakcijah.

Ob vtipkanju ključnih pojmov v spletne iskalnike sem začudeno ugotovila, da se o bizarnem kranjskem fenomenu navdušeno in hkrati prestrašeno pogovarjajo širom po Sloveniji. Ob blaznem zabavanju med branjem komentarjev, sem se odločila, da povzetek zbranega materiala, ki bi zlahka zadostovali za obsežno doktorsko dizertacijo, delim tudi z bralci svojega bloga.
(bralci s slabim želodcem ali srčnimi težavami naj raje prenehajo z branjem …)

Dejstvo: vsak dan od polnoči do ene ure zjutraj se na gugalnici pred kranjsko gostilno Prestige guga deklica v beli obleki, ki se ne odziva na zunanje dražljaje v obliki fotografiranja, izpraševanja radovednih gledalcev in draženja naključnih mimoidočih.

Kdo je deklica? (srhljiva glasbena podlaga)

Možnost 1: Deklica se je gugala na isti gugalnici pred dvajsetimi leti, padla, si zlomila tilnik in umrla. Bela gugajoča se prikazen je duh mrtve deklice.

Možnost 2: Deklica je padla po stopnicah pred tremi leti in umrla. Njen duh se zdaj kratkočasi na gugalnici.

Možnost 3: Deklica je v bistvu fant. (Ki je seveda umrl.)

Možnost 4: Deklica je prizadeta prebivalka bližnje hiše, ki svoje insomnije zdravi s polnočnim razgibavanjem na bližnji gugalnici.

Možnost 5 (Pinina teorija): Deklica je si očitno blazno želi nastopa na E+ in Preverjeno. Ker ji ni uspelo s prijavo na Miss Kranjske noči, na Baru pa so jo gladko zavrnili že v prvem krogu, se je premišljeno odločila za enostavnejšo alternativo v obliki nenapornega guganja pred domačo hišo, s katerim uspešno kamuflira odsotnost zvezdniških talentov.

Vse poti vodijo …

Po Mojčinem in Alternativkinem postu sem se za podrobnejšo analizo svojega bralstva odločila tudi sama. Poglobljen pregled statistike je pokazal, da so moji naključni bralci predvsem zapriseženi domoljubni mladci, seksualni izprijenci in razočarane gospodinje, ki hrepenijo po dolgih ljubezenskih pismih ter učinkovitih kuharskih in življenjskih receptih. Če na spletnih straneh Proserpine naključni obiskovalci najdejo potešitev in odgovore na svoja življenjska vprašanja, žal ne vemo …

Slovenski/ domači/ danski/ nemški/ lolita/ xxx porniči (s filmskimi zvezdami) … za nepozabno vročo avanturo z umazano Pino vtipkajte proserpina.wordpress.com
Robert de Niro album … menjaš kakšno sličico? Meni manjkata še 323 in 231; 125, 215 in 321 pa imam podvojene
Utrinek pod marelo … wtf?!
V treh dneh brez mozoljev … ker moja koža še vedno predstavlja pravi dermatološki izziv, dvomim, da bo moja stran ponudila rešitev za učinkovito odstranitev mozoljev
Sicer pa: poznamo brezupen pogled v ogledalo samo tri dni pred zmenkom …
Prvi kabaret je nastal … na tem blogu prav zagotovo ne
Dober tek, na zdravje … hvala enako!
Beer belly … posledica prenavdušenega nazdravljanja (glej prejšnje geslo)Nepravilni nemški glagoli … čestitam, izsledil si največjega ljubitelja nemške slovnice!
Tiroski naglas … pride po lekciji obvladanja nepravilnih nemških glagolov
Slika moje hiše … je v prozornem žepu denarnice skupaj s fotografijami psa, jahte in stare mame
Raztresenost za volanom … is my middle name
Vrat boli … včasih tudi kolk, križ in glava
Dolga ljubezenska pisma (in številne variacije: ljubezenska razglednica (!?), romantične zgodbe ipd.) … rdeča nit mojega bloga in posledica moje nepoboljšljive romantične duše
Seks s bremeni … ne vem, ali naj se vtaknem v grozljivo slovnico ali čudaškost bralčevih fantazij

Gorenjščina za začetnike

Lekcija 1, Vaja 1

p’s ali pEs? (Model: Rankin Šik)

Zlahka se sporazumevamo z vsakim tujcem. Angleščina kot glavni komunikacijski jezik konkurira celo materni slovenščini, nepravilni nemški glagoli so globoko vtetovirani v našo zavest, španske telenovele brez težav razumemo tudi brez podnapisov, s pestrim spektrom italijanskih kletvic pa za šalo naderemo vsiljivega italijanskega carinika.

Jezikovne sposobnosti nas v tujini le redko izdajo. Ker pa tiste stare slovenske o kovačevi kobili in domačem pragu držijo kot pribite, komunikacijske težave pogosto nastopijo ob stiku s prebivalci ostalih slovenskih regij.

Primorščina, štajerščina, dolenjščina, prekmurščina in celo ljubljanščina avtohtonim Gorenjcem zvenijo skrajno bizarno in predvsem – nerazumljivo. Čeprav gorenjščino vztrajno tretiram kot nepopačeno slovenščino, pokrajinski sosedje v obliki mojih sošolcev in kolegov ne delijo mojega mnenja.

Domnevne gorenjske jezikovne posebnosti naj bi vključevale obvezno izpuščanje J-jev v stilu kran’, l’ubl’ana, n’iva, pol’e (dddddd), vsiljevanje polglasnikov na mesta, kjer bi morali biti E-ji (Jern’j), vestno uporabljanje mašila A-N (an’), obsedenega krajšanja besed, čudnega naglaševanja (hOdnik), pretirane uporabe superlativov (najbol’, največ, najhitrej?!) in nenavadne besede tipa zgovarjati se (za pogovarjati se – jaka razlika), šporget, vetrolov, navadn’ ipd.

Glede na to, da so do omenjenih zaključkov prišle osebe, ki vestno uporabljajo besede pEs, čuj, polJublJanje, šestnájst in hodník, res ne vem, čgau dialekt je zdj čudn?

Ljubezenska tiralica

Opozorilo: Post se uvršča med moje skrajno resne tekste in je nastal kot posledica kisanja možganov ob neprekinjenem polnočnem delu in kopici še neobkljukanih obveznosti.

Ljubezenske težave so tisti segment problemov, ki si na problematični hierarhični lestvici uvrščajo na samo dno. Ponavadi v prepolni glavi preprosto zmanjka prostora za romantične sanjarije in ljubezensko problematiko, premosorazmerna situacija pa zaznamuje tudi moj real life in prostočasni urnik.

Po včerajšnjih kruhkih in obveznem babjem čveku v obliki pregleda aktualnih tračov in kranjske ljubezenske sheme (so childish, I know), sem ugotovila, da v klubu samskih vztrajno ostajam sama … pravzaprav ne samo sama, kmalu bom ostala edina brez resno-penzionistično-zakonske zveze.

Čeprav resno dvomim, da se bo moja ljubezenska slika v bližnji prihodnosti radikalno spremenila, se ljubezenske problematike lotevam skrajno sistematično. Iz trenutnega izbora skoraj dvomestnega številna potencialnih kandidatov in občasnih spremljevalcev, bom morala počasi visoko številko prefiltrirati do dolgočasne enice. Hmm … Evo, utopična ljubezenska tiralica bi izgledala nekako takole:

- njegov IQ = +/- 30 moj IQ
- prostočasne dejavnosti vključujejo igranje na kitaro (v kombinaciji z glasbenim talentom, seveda)
- po žilah se mu maksimalno dvakrat na teden pretaka alkoholizirana kri, nikoli pa se pivski pohodi ne končajo z nezavestnim ležanjem pred mojo bajto ali pobruhanimi sedeži moje devetnajstke
- ob imenih Foucault, Sartre in Saint-Exupery ne pomisli na francoski rokometni klub
- obisk kina ga ne asociira zgolj na najstniško stiskanje v zadnjih vrstah
- poseduje razorožujoče modre oči
- odlikuje ga dober humor, ki variira od ironije, cinizma in črnega humorja, z enako vnemo pa prezira skret in seks šale
- ko pride prespat, s sabo prinese zobno ščetko
- zmenkov ne odpoveduje zaradi pobeglih hišnih ljubljenčkov, ki jih lovi po stanovanju, ali igranja strateških računalniških igric
- kulturne dejavnosti mu ne predstavljajo nujnega zla za posledično preživeto noč z mano
- je Britanec
- njegovi prijatelji ustrezajo formuli iz prve točke
- za obdarovanje ne izbira bonbonier in vrtnic, ampak inventivna darila, ki jih po možnosti izdela sam
- njegov glasbeni profil ustreza mojemu ali pa je skrajno fleksibilen in tako pušča prostor za mojo glasbeno preizobrazbo
- a.) kuha
b.) ne moti ga prehranjevanje iz konzerv in vrečk
(zadostuje ena od opcij)
- nogomet ≠ smisel življenja
- dopust preživlja na zanimivih destinacijah z nahrbtnikom na ramenih
- stopnja izobrazbe je minimalno 3
- mirno prenaša moje teženje in agresivno-destruktivno-jezne momente
- ob besedi knjiga ne zatrdi ponosno, da je zadnjič bral za maturo – pa še to spletne zapiske
- nedeljska kosila pri njegovi družini od mene ne terjajo aktivnih psihično-fizičnih priprav
- izpolnjuje vsaj polovico točk s tega seznama
- me ima rad (oooOo)

Skromno, ha? Dotični seznam bo poskrbel, da bom v klubu samskih ostala obvezni inventar, če ne celo častna članica ali predsednica, moje ljubezensko življenje pa se bo v najboljšem primeru končalo s homoseksualno zvezo. Če se kdo prepozna v tiralici, pa naj se javi …