Prakso mrzličnega prebujanja virtualnega oslička ob zgodnjih jutranjih urah, ko se je v medmrežje zapletla prva verzija novega Losta, sem ob tretji sezoni opustila. Pomanjkanje časa z moje strani in inventivih idej z njihove. Ob izpitni, festivalski in turški paniki, ko je moja časovna shema zaskrbljujoče napolnjena do zadnje stotinke, pa sem paradoksalno predramila nekdanjo strast. Nonšalantno sem preskočila nekaj delov in se na skrivnostnem otoku izgubila nekje na polovici tretje sezone. Pospešen ritem dogajanja, nova razkritja in (kako nepričakovano!) sveži zapleti so zopet vzbudili moje zanimanje in me prilepili na televizijski ekran.
Po ogledu zadnjega dela bom morala nove izgovore za ignoriranje študijske literature iskati vse do februarja, ko bodo televizijske kamere zopet odstrle pogled v dogajanje na vedno bolj skrivnostnem otoku. Do takrat pa se bom zgubljala v svojih predvidevanjih, ugotavljanjih in teorijah ter bila predvsem (tematsko obarvano) - LOST.
5 responses so far ↓
pina // junij 24, 2007 at 10:36 popoldan
En akademski preblisk:
lost bi bil odličen za poglobljeno psihoanalitično študijo. Vsi karakterji so že prav smešno freudovsko povezani s travmatičnimi izkušnjami z očeti.
Morda se lotim kdaj Losta tudi s te perspektive. Gledanja bom tako ali tako prikrajšana do februarja.
spela // junij 25, 2007 at 8:52 am
ja, sam res, lih ucer sm gledala del, k Lock svojega oceta fenta oz. James
dobra motivacija 
heheh, res noro..
ampak jst Lost gledam za nagrado… ceu dan se ful ucim, da pol zvecer lahko ksnn del al pa dva pogledam
a novi deli pa sele februarja
pina // junij 25, 2007 at 10:14 popoldan
Pri meni je kombiniranje Losta in študija ravno obratno.
cel dan ful gledam Lost, da mi zvečer zmanjka časa za študij.
Jah, šibka volja.
Pa hitro poglej do konca, da bomo lahko komenitirali radikalen zaključek.
ilafa // junij 26, 2007 at 6:42 am
zaključek je bil res jawdropping, tudi glede množice vprašanj ki jih odpira.
pina // junij 26, 2007 at 3:03 popoldan
Jah, očitno je bila tista ladja res usodna. Če skoraj vsi umrejo, ni čudno, da se Jack po svoji jokavi praksi vzemanja stvari k srcu skrajno zapusti. Pa še Kate ga je očitno skenslala – vključno s Sawyerjem, ki ga ne obišče niti na pogrebu. (predvidevam, da je on ležal v tisti osamljeni krsti)
mede pa me tisti “avion”/raketa, ki vzleti ob Kateinem odhodu in Kateina resnost ob Jackovem podatku, da vsak dan leti v Sydney.
Upam, da ne bo končna razlaga znanstvenofantastična, ampak zgolj fantastična.
Še vedno računam na (vsaj delno) racionalno razrešitev.