Entries from maj 2007
Moj strah pred brutalnim postsarajevskih prizemljenjem je bil povsem odveč. Čeprav je bil povratek za delovno mizo (in v kuhinjo brez polnomastne hrane) sprva naporno nadležen, se je slovenski ritem kmalu prilagodil sarajevski praksi vsakodnevnega ali raje vsakonočnega žuranja.
Festivalska hektika je sicer uspešno kravžljala moje živčke, obvezno večerno žuranje z dežurno žurersko ekipo pa je delovne skrbi efektivno nadomestilo z brezskrbno zabavo. Tako sem v minulem tednu svoje žurerske maratone redno zaključevala s srečavanjem poštarjev na domačem pragu, mejo števila cigaret, po katerih se mi vrti, zmagoslavno dvignila na zavidljivo raven (hehe) in pogumno prekinila (in nadomestila za najmanj dve leti nazaj) svojo običajno abstinenco.
S tradicionalnim kopanjem v kranjskem vodnjaku se ni zaključil zgolj festivalski ritem, temveč tudi moje (pre)dolgo počitniško obdobje. Še nekaj tednov zagrizenega študijskega dela, potem pa – ponovi vajo! 
Kategorije: Girl Just Wanna Have Fun
Po zadnjem postu z nepregledno dolgo ubeseditvijo naše sarajevske odprave tokrat prizanašam z branjem in nekaj simpatičnih momentov z ekskurzije posredujem v vizualni obliki.
Najjača kulturološka ekipa
Anarhizem all over Baščaršija (Zabranjeno pušenje); Čevapćiči, burek … raj za vegetarijance!
Sarajevo ponoči – pogost prizor naše ekskurzije; Ampak stari, Sarajevsko je pa zakon; Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac
Pred mostarskim mostom; Ostanki krute vojne realnosti
Kategorije: Gone with the Wind
Umirjen sarajevski bioritem je šokantno zamenjala hektika slovenskega vsakdana in me lebdočo na dimu iz šiše, vonju bosanske kave in valovih pozitivne energije neprizanesljivo izpljunina v kruto postpočitniško realnost, podčrtano s prekodoznim festivalskim delom.
Čeprav sem v festivalskem vrhuncu primorana delati učinkovito, misliti skoncentrirano in vložiti maksimalen trud, se vse prepogosto sprehajam po sledeh še svežih spominov, ki jih je v (pod)zavest izrisala kulturološka ekskurzija v Sarajevo.
Organizacija in predpriprave so terjale enormne količine časa, potrpljenja ter nenazadanje jeznih pogledov in odrezavih besed. Vendar je bil strah pred neobladljivim sukanjem organizacijskih niti povsem odveč, saj so stvari potekale še boljše, kot bi si upala pomisliti pred odhodom.
Družba je bila po kulturološki maksimi naravnost odlična, program ležerno simpatičen, vodička nadvse prikupna, šofer potrpežljivo učinkovit, vremenska napoved etiketirana s simbolom za sonce in vsesplošna klima skrajno pozitivna.
V enotedenskem popotovanju smo poleg telekomunikacijskih aparatov popolnoma izklopili tudi slovenske težave in se neobremenjeno prepustili balkanskemu ritmu življenja. Dolgi klepeti ob pristni bosanski kavi, ki jih je nadaljevalo kulinarično eksperimentiranje, obvezno posedanje na Baščaršiji ob kozarcu piva, rakije ali limonade in neizogibno zakajanje s šišo v priljubljenem orientalskem pribežališču. Dnevne maratone po kafanah je nadaljevalo večerno kruzanje po klubih v živahnejšem tempu. Koncert sevdalink v pristnem bosanskem okolju, ples do jutra v disku, Edo Maajka v Skenderiji, popivanje in spontani prijateljski klepeti na hotelskem dvorišču in zgodnjejutranji after partyji v sobi 249 v profesorsko-študentski zasedbi v družbi rakije, 14. TV programa in kozarci nutele.
“Sarajevo je najjači,” smo se strinjali, ko smo zapuščali moje novo top mesto in se s težavo pripravljali na popočitniško rehabilitacijo v slovenskem okolju.
Kategorije: Girl Just Wanna Have Fun · Gone with the Wind
prvomajsko nazdravljanje na Dolenjskem
Prvomajski prazniki žal niso minili tematsko, z odsotnostjo dela, temveč predvsem v oddaljenosti od blogosfere. Neaktivno virtualno socialno življenje pa ni bilo premosorazmerno s počitniško aktivnostjo.
V prazničnem tednu je najino poznanstvo z Blodnjo preseglo kibernetske razsežnosti s sladolednim zmenkom ob Ljubljanici, preživela sem “božanski” teden ob novinarskem preučevanju religijskih manjšin in potreben intelektualni odklop na dolenjskem vikendu. Mimogrede sem doživela kulturni šok na Metelkovi, odposlala jato prekobalkanskih poštnih golobov v Sarajevo in Turčijo, intenzivno nabirala poletju primerno barvo na kolesarjenju in se nasmejala na evropsko obarvani impro ligi. Lenobni klici “Živel 1. maj!” so kmalu izzveneli v jamranju ob zamujanju preštevilnih rokov, ki so me soočili s kruto postpraznično realnostjo, s katero pa se spoprijemam samo še do jutri … 
Kategorije: Girl Just Wanna Have Fun · Gone with the Wind · Life, the Universe and Everything
