Pa sem zopet pretegnila svoje smučarsko zakrnele krake ter okrepila svojo kronično (psihično in fizično) utrujenost. Smučarski oddih v Bovcu z intenzivnim smučanjem, poznonočnimi klepeti in mentalnimi napori v obliki prenašanja sopotnikov ni upravičeval svojega počitniškega naziva, zagotovo pa je poskrbel za nekaj zabavnih anekdot. Ker ob pomanjkanju potrebne časovne distance težko razbiram komično konotacijo kaninških dogodivščin, se bom namesto dolgemu ubesedovanju raje posvetila njihovemu tlačenju v (prepolno) podzavest. Potencialni pisci moje biografije v lovu za zanimivimi anekdotami moj spomin čez nekaj desetletij aktivirajte s podanimi ključnimi pojmi: vlak (avto) smrti po idrijskih ovinkih s pokvarjenim avtomobilom; ljubljanska begunjska izkušnja z gojzerji, brez denarja in brez telefona; dežurno pomivanje posode za prejšnjimi gosti …
V fazi polnjenja svojega ida pri opisu bovškega izleta ostajam pri opevanju čudovitega vremena, odlične družbe, super smuke in prilaganju zgovornega foto materiala.
2 responses so far ↓
ranka // februar 16, 2007 at 3:41 popoldan
Tale bo pa zihr fotka meseca.
pina // februar 16, 2007 at 8:55 popoldan
Če v naslednjem tednu ne ujamem kakšne konkurenčne fotke v avstrijskem visokogorju, mogoče res …