“I love deadlines. I love the whooshing sound they make when they fly by”
Douglas Adams
Z novim (in predvsem rožnatim) koledarskim motivom so prišli tudi novi roki. In ustvarjalna kriza, njihova obvezna spremljevalka. Brutalno je ožela desno možgansko hemisfero, da so iz nje počasi spolzele še zadnje kaplje kreativnosti, in me osvobojeno pisateljskega navdiha posedla za računalnik. “Na, zdaj pa piši.” Moj apatični alterego je z novim paketom Scrubsov prepričal svojega vestnega novinarskega brata, naj se mu pridruži v postelji in pisanje prestavi na jutri. In se pri tem škodoželjno nasmihal v vedenju, da je njegov urnik naslednjega dne zapolnjen do zadnje minute.
V podobnih trenutkih obžalujem, da moji nadrejeni na roke ne gledajo enako pozitivno in humorno kot Douglas Adams …
p.s.: Danes Proserpina praznuje polletnico! 
3 responses so far ↓
pina // februar 3, 2007 at 4:54 popoldan
Ta post sem spisala in v četrtek, 1. februarja torej, ampak sem ga očitno pozabila objavit … tako da ga z dvodnevno zamudo vseeno pripenjam na blog.
Privoščila sem si tudi mini datumsko manipulacijo in popravila datum objave :S
blodnja // februar 4, 2007 at 11:46 popoldan
čestitke za polletnico
pina // februar 6, 2007 at 12:03 am
Hvala!
(Čokoladna) torta še pride