Življenje kot v filmu

Ubeseditev pestrega dogajanja minulih dni bi vodila v pisanje obsežnega romana. Ker ne želim konkurirati zajetnim špehom ruskih realistov, dogodke prejšnjega tedna povzemam povsem faktografsko:

Skrivni zasledovalec ali raje razkritje zasledovalca je na novo definiralo strah in močno dvignilo mojo stopnjo adrenalina. Svoji materializirani senci v obliki klasičnega filmskega psihota sem neumorno bežala, še preden bi mojo zgodbo navdušeno odkupila Hitchcock ali Mesec groze in strahu v Kinoteki. Ljubljana se ni izkazala za idealno skrivališče pred čudaškimi zasledovalci. Odločila sem se za pobeg v pravem pomenu besede in vikend preživela v (varnem) zavetju međimurske koče. Uspešno. Žal zgolj do ponedeljkovega jutra. S hrvaškim pobegom sem hkrati proslavila Barbarin rojstni dan in poskrbela za radikalno zvišanje števk na avtomobilskem števcu.

Priprava absinta; Janezovo darilo kot nov modni dodatek za mojo devetnajstko; presrečna slavljenka J

Za pogostejše višanje pulza sem poskrbela z rednim športnim udejstovanjem, noči prebedela tipkajoč članke (3 dni po roku), otvorila nova piarovska projekta, zvišala skromno statistiko obiskovanja kina, zatrla svoje spikerske ambicije (hehe) z lomljenjem na govornih vajah ter adrenalinu in strahu na seznamu najsilnejših čustev dodala še ljubezen.